Predsednik ZKP Milan Wutte je na proslavi na obirskem pokopališču v so­boto, 28. Oktobra 2023, dejal, da se je prav v kapelških grapah začel upor proti nacionalsocializmu, sovražniku, ki je imel cilj, da dokončno uniči slovenski živelj. Prvi so se uprli preprosti ljudje, ki so imeli veliko mero naravnega čuta za to, kaj jih čaka, to so bili kmetje, delavci, holcarji in pastirji. Vsi ti so bili nosilci oboroženega upora. Na te prednike naj smo ponosni. Pa vendar določeni krogi, in to ne le iz nemškonacionalnih vrst, temveč tudi med Slovenci, še vedno blatijo partizanski upor in ga pove­zujejo z negativnimi pojavi.
Wutte je pou­daril, da so se v uporu seveda dogajale napake in napačne odločitve, a treba je upoštevati vse okoliščine partizanstva, bodisi da je to bil pregon slovenskih družin, bodisi nasilne deportacije v taborišča in mnogo drugega: "Uporništvo je del naše identitete. Drugod po Evropi so ponosni na ta upor, pri nas pa ga želijo nekateri izmaličiti."

foto:novice.at

Neznani umetniški Kolektiv hvaležnih (Kollektiv der Dank­baren) je 26. oktobra na celovški stolnični ploščadi preoblekel tamkajšnji spomenik odvedenih z novim napisom. V novem tekstu se zahvaljujejo partizanom za rešene in osvobojene otroke, ženske in moške med drugo svetovno vojno in po njej. Nadalje opozarjajo, da tega ne smemo pozabiti, da se kaj takega ne bi ponovilo.

foto:Trška občina Ampflwang

Župan Christian Kienast je 7. oktobra v Ampflwangu (Zgornja Avstrija) odkril spominsko ploščo judovske družine Grüner. Že kar kmalu za tem so doslej neznani storilci občinsko hišo in policijsko postajo pomazali s svastikami in žalitvami. Povezava med razkritjem plošče  in aktom oživljanja nacionalsocialistične miselnosti je očitna. Župan SPÖ je vložil pritožbo v skladu z zakonom o prepovedi in ostro obsodil desničarske ekstremistične zločine. In tudi argument, uporabljen o Hitlerjevem rojstnem kraju v Braunauu, da če se policija preseli tja, ni možnosti za ponovno aktivacijo, je očitno napačen.

foto:wafra

Ob lepem vremenu, sonce se je prebijalo skozi lenobno meglo, se je v ne­deljo, 8. oktobra 2023, skupina pohodni­kov odpravila na Stonov pohod, imenova­nem po partizanu Bogdanu Mohoru-Stonu, ki je od leta 1944 v Rožu, od Borovelj do Jepe, prižigal baklo upora proti nacizmu in za osvoboditev naroda.

Pri Slovenskem domu Zagreb je izšla prva podrobna knjiga o slovenskih taboriščnikih v Jasenovcu. Avtor Slavko Alojz Kramar in urednica Ilinka Todorovski sta jo pripravljala več let ter sestavila doslej najbolj obsežen seznam slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu. Na njem je 306 ubitih oz. umrlih taboriščnikov in 103 rešeni oziroma preživeli. Ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac je bilo ustanovljeno leta 1941, razpuščeno pa aprila leta 1945.

Pri kolodvoru nostalgične železnice v Borovljah so v sredo popoldne odkrili spominsko ploščo za vse pregnane koroške Slovenke in Slovence iz Borovelj. Z območja občine je bilo v drugi svetovni vojni izseljenih 11 družin, skupno 41 oseb. Vsi navzoči so govorili o pomembnosti tega koraka.
Več na spletni strani ORF-Slovenski spored