von:
Društvo Peršman in Zveza koroških partizanov (upravljavstvo muzeja),
Klub slovenskih študentk*študentov na Dunaju (organizator tabora)
V četrtek, 23. 10. 2025, je napovedana predstavitev poročila strokovne preiskovalne komisije o policijski intervenciji 27. 7. 2025 na spominskem kraju Peršmanova domačija, ki jo bo predstavil minister za notranje zadeve, gospod Karner.
Kot upravljav_ke spominskega obeležja in muzeja Peršman ter organizator_ke protifašističnega izobraževalnega tabora, ki je bil tarča policijske akcije, pričakujemo, da bo poročilo celovito razjasnilo odgovornosti, verigo poveljevanja ter pravne podlage za tako obsežno posredovanje policije na takem izjemno občutljivem kraju.
Peršmanova domačija je edino spominsko in izobraževalno mesto v Avstriji, ki kontinuirano in poglobljeno obravnava zločine nacističnega terorističnega režima nad koroško-slovenskim civilnim prebivalstvom. Obeležuje pokol družin Sadovnik in Kogoj ter številne bor_ke odporniškega gibanja na južnem Koroškem. Policijska intervencija je pripadni_cam slovenske narodne skupnosti na Koroškem povzročila globoke rane in hude diplomatske napetosti z Republiko Slovenijo.
Po poročanju časopisa Der Standard z dne 21. 10. naj bi komisija ocenila, da je bila intervencija večinoma protipravna. S tem se potrjujejo politične in pravne ocene zadnjih tednov.
V letu spominjanja – 80 let po koncu druge svetovne vojne – poleg celovite razjasnitve vseh ozadij zahtevamo tudi resnične in trajne posledice za odgovorne za intervencijo s strani koroške policijske direkcije in velikovškega okrajnega glavarstva. Poleg tega pričakujemo opravičila politično odgovornih vsem prizadetim ter jasno poimenovanje škode, ki jo je ta intervencija povzročila. Ta vključuje tudi poskus kriminalizacije antifašističnega spominskega in izobraževalnega dela, kar ocenjujemo kot izjemno problematično.
Da bi upravičile posredovanje, so oblasti poskušale sprožiti razpravo o "spodobnem" in "primernem" spominjanju. Predpisovati, kako naj izgleda spominjanje, brez dialoga s potom_kami žrtev nacističnega preganjanja, bi bil velik korak nazaj v spominski politiki in bi izkazovalo tako omejevanje njihove samostojnosti, kot tudi pomanjkanje spoštovanja do žrtev nacizma, bor_k odporniškega gibanja in njihovih potom_k.
Trajna institucionalna podpora spominskemu delu Zveze koroških partizanov s strani države še vedno manjka. Zveza skrbi za grobove, spomenike in spominska obeležja odporniškega gibanja. Tudi izobraževalno delo Muzeja Peršman ostaja podfinancirano in kljub naraščajočemu zanimanju zanj še vedno ni trajno in stabilno zagotovljeno.
Ozaveščanje izvršilne oblasti o spominskih mestih ocenjujemo kot nujno potrebno. Društvo Peršman v tem sklopu ponuja izobraževanja in usposabljanja, ki obravnavajo teme, specifične za Koroško – vlogo izvršilnih oblasti v času nacizma, zgodovino koroških Sloven_k ter zgodovino antifašističnega odpora na Koroškem.
V znamenju gradnje zaupanja bomo spomladi 2026 ob dnevu odprtja v muzej Peršman povabili koroškega deželnega glavarja, ministra za notranje zadeve republike Avstrije, direktorico koroške policijske uprave, predsednico Republike Slovenije in predsednika Republike Avstrije.
V petek, 24. 10. ob 10.00, vabijo predstavni_ce upravljav_k muzeja Peršman, organizator_ke in udeležen_ke antifašističnega izobraževalnega tabora na tiskovno konferenco, kjer bodo umestil_e poročilo komisije v kontekst in opredelil_e zahteve po nadaljnjih ukrepih.
Markus Gönitzer (Obmann/predsednik Društvo/Verein Peršman) – 0043 676 87726510
Eva Hartmann (stellv. Obfrau/podpredsednica Društvo/Verein Peršman) – 0043 664 3946782
Kot mlad_e korošk_e Sloven_ke in organizator_ke izobraževalnega tabora menimo, da je pomanjkanje zavezanosti k antifašističnemu temeljnemu soglasju s strani političnih akter_k zaskrbljujoče. Jasna protifašistična drža je pri neuresničenih pravicah manjšin in kršenih človekovih pravicah pogosto edina zaščita in opora. Od odgovornih v politiki zahtevamo, da prepoznajo politično relevanco tega dogodka, ga vzamejo resno in pojasnijo razloge zanj.
Racija na Peršmanovi domačiji je bila neposreden napad na strukture koroško-slovenske skupnosti in na njihovo delo. Je izraz pomanjkanja občutljivosti, spoštovanja in razumevanja zgodovine, identitete ter pravic slovenske manjšine. Poleg tega je način,
na katerega je bil poseg izveden in obravnavan, razkril še vedno močno zakoreninjen protislovenski sentiment v strukturah in institucijah Koroške.
Z zaskrbljenostjo zremo v prihodnost: Kaj takšni posegi pomenijo za naše izobraževalno delo in družbeno udejstvovanje, če se le-to kriminalizira? Treba je zagotoviti, da mladina ne bo zastrašena, ko se ukvarja z zgodovino nacističnega nasilja in s sodobnim desnim ekstremizmom!
Ker je bil antifašizem ob ustanovitvi naše republike vključen v ustavo, v našem prostovoljnem delovanju vidimo potrebo, da se spominjamo naše lastne zgodovine v povezavi s sedanjostjo!
Kriminalizacija antifašističnega dela ne sme ostati brez odziva, sicer bi to predstavljalo velik demokratičen problem. Poleg tega zahtevamo prekinitev upravnih postopkov zaradi »spodobnosti in taborjenja« ter navodilo za izbris vseh zbranih podatkov in fotografij.
Nepojasnjen poseg na Peršmanovem domačiji je pokazal, da je naše prostovoljno delo povsem na mestu in da ga v teh časih še bolj potrebujemo. Sprašujemo se: Ali se je izvršilna veja oblasti osamosvojila?«
Naši Zvezi se zdi nujno potrebno, da tudi 80 let po koncu vojne zahtevamo demokratični konsenz o antifašizmu in splošno priznanje odpora v Avstriji. Iz tega sledi uresničitev manjšinskih pravic kot pokazatelj zrelosti demokracije. Primer koroških Sloven_k je lakmusov test za avstrijsko razumevanje demokratičnosti. Zaščito manjšin moramo razumeti kot zagotovitev demotratičnih vrednot, norm in pravil.
