slika:wafra

V počastitev enajstih članov Peršmanove in Kogojeve družine, ki so 25. aprila 1945 pred zarjo svobode postali žrtve na­cističnega oz. esesovskega nasilja, sta Zveza koroških partizanov in Društvo Peršman v nedeljo, 27. junija, priredila spominsko proslavo pri Peršmanu, kjer je edini muzej oboroženega boja proti nacizmu in fašizmu v Avstriji.

V svojem pozdravnem govoru je Andrej Mohar, tajnik ZKP in bivši predsednik Društva Peršman, izrazil veselje, da se mladina v vse večji meri vklju­čuje v spominsko delo, kar se odraža tudi v pomlajenem od­boru Društva Peršman. Opo­zoril je na potrebno budnost proti demagogiji in politiki sil, ki nasprotujejo uresničitvi do­ločil člena 7. Te sile so kljub memorandumu o dvojezičnih krajevnih napisih in širitveni klavzuli za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel zagnale proti njim gonjo, v Podjuni pa so po­nekod dvojezične krajevne na­pise kratkomalo pomazali. Mohar je zahteval poglobitev javne zavesti, da sta Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in njen 7. člen sad protinacistič- nega, predvsem partizanskega upora koroških Slovencev.

Peršman, kraj spomina in učenja

O načrtih in delovnih težiščih Društva Peršman sta sprego­vorila novoizvoljena predse­dnik Markus Gönitzer in pod­predsednica Eva Hartmann. Že kot mladenič se je Gönitzer, rojen v Wolfsbergu, v domači Labotski dolini soočal z vrsto nacističnih zločinov, s skrajno- desničarsko in nacistično stal­nico družbenih elit in s pozabo. Upor slovenskih partizanov je zanj pomembna identifikacij­ska opora in priložnost kritič­nega soočanja s preteklostjo ter dediščine za prihodnost.
Eva Hartmann, absolventka slovenske gimnazije in profe­sorica na pedagoški visoki šoli v Celovcu je poudarila, da je prav zgodovina družine zazna­movala njen osebni pristop k tematiki antifašističnega upora. Saj sta tako dedek in ba­bica kot pregnanka in kotjetnik v taborišču Dachau bila žrtvi nacističnega nasilja. V družini je ta zgodovina vseskozi priso­tna dediščina.
Med poglavitne cilje delova­nja Društva Peršman oba uvr­ščata prav umestitev Peršma- novega spominskega doma kot kraja učenja. Zgodovina tega mesta ni omejena zgolj na koro­ške Slovence, temveč velja za celotno Koroško in preko nje­nih meja. Obisk Peršmanovega muzeja in koncentracijskega taborišča na Ljubelju naj bi bil del obveznega programa na poti šolanja vsakega mladega Korošca in mlade Korošice, je poudarila Eva Hartmann.

Slovenska kulturna dediščina

Slavnostna govornica na spo­minski svečanosti je bila Kse­nija Dobrila, predsednica SKGZ, Slovenske kulturno-go- spodarske zveze za Trst, Gorico in Čedad. S predano pozor­nostjo in hvaležnostjo da se kla­nja temu kraju spomina in trpljenja, kjer je pod nacistič­nimi svinčenkami padlo enajst oseb iz zavednih slovenskih družin Sadovnik in Kogoj. Spo­meniki in kraji, "ki so posvečeni žrtvam fašizma in nacizma, so pomemben del slovenske kulturne dediščine", je dejala in poudarila, da moramo »ta spo­min napraviti viden, dostopen, splošno zaznaven«. Zato so tudi pri SKGZ ustanovili sple­tni portal Spomeniki prihodno­sti.
Hud udarec so slovenski skupnosti na Tržaškem in Gori­škem zadali prva svetovna vojna, razmejitev po njej in vzpon fašizma, ki je svojo so­vražno ost naperil proti Sloven­cem. Začetki so bili pustošenje uredništva Edinost, požig trža­škega Narodnega doma, nada­ljevalo pa se je s prepovedjo vsega slovenskega in s trža­škima procesoma proti sloven­skim rodoljubom okoli TIGRA, borbo in streljanjem na Bazo­viški gmajni ter na Opčinah. Z raznarodovanjem je fašistična oblast poteptala osnovne pra­vice slovenskega človeka. Ljudje, ki so jim zaplenili knji­žnice in požgali kulturne do­move, jih konfinirali, poniže­vali, jim potujčevali imena, so se odločili za upor, "ker je etnična identiteta del narodne in osebne prvobitnosti, brez nje ni svobode ne osnovnega člove­kovega dostojanstva. Upor je bil samobramba".
Obisk partizanskih in antifa­šističnih spomenikov je tudi vztrajanjeprizahtevi, da se mo­ramo z zločini fašizma in na­cizma jasno soočati. Kajti neka­teri hočejo zgodovino pisati na novo, izkrivljeno, in narodno izdajstvo prikazati kot vrednoto. Zato je potrebno, da se v času, ko spretni in karizmatični de­magogi prekanjeno izkoriščajo socialne stiske za svojo poli­tično računico in sejejo mržnjo in strah pred etničnimi in verskimi skupnostmi, drugače misleči ne umaknejo v zaseb­nost in jim ne prepustijo poli­tičnega razvoja. Družba naj bo budna in čuječa v prid svobode, resnice, humanosti.

Prireditev v okviru protiko- ronskih predpisov je povezo­vala Mirjam Zwitter Šlemic in med gosti pozdravila staroka- toliškega škofa Heinza Lederleitnerja, kije po polaga­nju vencev srečanju dal blagos­lov od zgoraj, ter Uwej a Reineckeja, predstavnika spominskega centra Mohringen. Franc Wakounig (Novice)

Poglej tudi spletno stran Slovenskih sporedov ORF

Preberi: Govor Andreja Moharja (v formatu .pdf)
              Govor Markusa Gönitzerja in Eve Hartmann (v formatu .pdf)
              Govor Ksenije Dobrila (v formatu .pdf)