V torek, 13. julija 2021, je v k&k centru v Šentjanžu bila odprta izpovedna razstava reprodukcij slik "Kronika vojne", ki v slikah opisuje dogajanje "Velike domovinske vojne 1941-1945", kakor so herojske boje druge svetovne vojne proti nemškemu nacizmu označili v sovjetskem vsakdanu. Razstava, v kateri so sovjetski slikarji in umetniki, bodisi med vojno, bodisi po njej, opisali boj na frontah in v zaledju, je edinstven slikovno-umetniški dokument o boju proti nacističnemu okupatorju, ki je zajel celotno družbo.

Celovška Stolnična ploščad ima bogato zgodovino. V tej zgodovini se zrcali mnogokaj iz koroške preteklosti, pa vendarle životari med celovškimi trgi in ploščadmi bolj robu. Čas je, da se spet napolni z življenjem. Čas je, da si obširno zgodovino ploščadi prikličemo v spomin, da bomo lahko usmerili pot v bodočnost. Radi bi vas tudi mi, kot ena izmed sodelujeočih skupin ali društev, popeljali s seboj in vas povabili, da sodelujete pri novem, sodobnem spominskem diskurzu. Skupaj bomo lahko razširili vsebinski okvir spomina in razvijali pozitivno gledanje na upor in osvoboditev izpod nacionalsocialističnega režima.

V počastitev enajstih članov Peršmanove in Kogojeve družine, ki so 25. aprila 1945 pred zarjo svobode postali žrtve na­cističnega oz. esesovskega nasilja, sta Zveza koroških partizanov in Društvo Peršman v nedeljo, 27. junija, priredila spominsko proslavo pri Peršmanu, kjer je edini muzej oboroženega boja proti nacizmu in fašizmu v Avstriji.

"100 let ni kaj praznovati, 10. oktober je treba odpraviti" - s takimi in podobnimi transparenti so v petek, 10. julija 2020 zjutraj na velikovški in rožanski cesti v mestu Celovec protestirali člani slovenskih študentskih klubov na Dunaju, v Gradcu in Celovcu. Ugotavljajo, da koroški Slovenci tudi ob stoletnici plebiscita nimajo povoda za praznovanje in odklanjajo prireditve in slovesnosti ob tem jubileju.

Razne organizacije in iniciative koroških Slovencev (med njimi tudi Zveza koroških partizanov) so v četrtek, 9. julija 2020, objavile odprto pismo, katerega predmet je napad na dvojezično šolo v Grabštanju, saj občina  zahteva izbris s seznama veljavnostnega območja dvojezičnega šolstva. V soglasno sprejeti resoluciji občinskega odbora Grabštanj podpisniki prepoznavajo svarilno znamenje in nevarno kršitev tabuja.

Z veliko večino – z glasovi ÖVP, SPÖ, zelenih in stranke NEOS – je zvezni parlament sprejel resolucijo, v kateri poslanke in poslanci pozivajo notranjega ministra, da preuči pravne možnosti za prepoved spornega srečanja Hrvatov na Libuškem polju, in sicer od leta 2021 naprej.

V ponedeljek, 13. julija, bo minilo sto let od požiga Narodnega doma v Trstu s strani fašistov. Znani italijanski zgodovinar Renzo De Felice je požig Narodnega doma izpostavil kot pravi krst organiziranega škvadrizma. In to v posmeh tistim, ki še danes trdijo, da so si Slovenci sami požgali dom. Tuda ob  prireditvi v tržaškem gledališču Miela (začetek ob 18.30), se - podobno kot na Koroškem ob 100-letnici plebiscita - krešejo duhovi, za kar je poskrbel predvsem tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V obeh primerih se bo prireditve udeležil. Pa ne samo to: v Bazovici se bo šel poklanjat tudi pred fojbo, za bivšega slovenskega ministra za znanost dr. Petra Tanciga bo Pahor s tem "zagrešil petkratno izdajo."

Pred 40 leti sta Zveza koroških partizanov in njen pliberški krajevni odbor prvič priredila spominski pohod na Komelj v spomin na dvanajst članov Domnove čete, ki so 12. oktobra 1944 padli ali bili pobiti pri Apovnikovi domačiji. Pobudnika pohoda sta bila nepozabna Lipej Kolenik-Stanko in Jurij Bojanovič, preživeli borec Domnove čete. Tako so v nedeljo, 21. julija 2019, izvedli pohod že štiridesetič.

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji odločno nasprotujeta postavitvi fizičnih zaprek med Italijo in Slovenijo. Pa tudi sicer so se v petek, 5. julija 2019, vrstili protesti proti nameri italijanske politike, da bi ob slovensko-italijanskih mejah namestili zid, bodečo žico ali izvajali poostren nadzor. Notranji minister Salvini se je ta dan mudil v Trstu. Protesti so bili kljub časovnemu pritisku široki: tri vodilne sindikalne organizacije, partizanska organizacija ANPI ter več levičarskih strank in organizacij so izvedli skupne protestne manifestacije. Med tistimi, ki so organizatorje podprli s solidarnostno izjavo, je tudi Zveza koroških partizanov.

O pravih junakinjah in junakih, ki so se uprli nacifašizmu, o partizanskem boju, ki ga je organizirala OF, o členu 7 Avstrijske državne pogodbe, ki je sad tega upora in o ponosu na ta upor je v nedeljo, 30.6.2019, tekla beseda na spominski svečnosti pri Peršmanu, kamor sta vabila po tradiciji Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora ter Društvo Peršman. Dr. Wilhelm Kuehs, avtor dokumentarne knjige "Dianas Liste" (Dianin seznam) in sociologinja dr. Maca Jogan iz Ljubljane pa sta bila slavnostna govornika.

23. decembra 1944 je skupaj z drugimi člani uporniške skupine iz okolice Beljak bila v Gradcu obglavljena Marija Peskoller, mati dveh mladoletnih deklic. Tik pred smrtjo je možu in hčerkama pisala poslovilno pismo, ki ga je zdaj najstarejša hči Helga Emberger predala deželnemu arhivu. Ta njen največji osebni zaklad in najbolj drag spomin na umorjeno mater, je zdaj postal tudi ena največjih dragocenosti in spominskih artefaktov koroškega deželnega arhiva. Pismo je Helga Embacher deželnemu arhivu izročila v sredo, 26. junija 2019, v trajno varstvo. Za deželo Koroško je pismo prevzel vodja socialdemokratskega poslaniškega kluba Herwig Seiser.