Filter
  • V Beljaku so poimenovali cesto po Marii Peskoller. S tem da postane zgodovina vidna in antifašistični upor dobiva identiteto, so zapisali na spletni strani mesta Beljak. Maria Peskoller je zgled moči in poguma, je dejal župan Günther Albel (SPÖ). Ni pogledala stran, temveč se je zoperstavila krvavemu režimu in je svoj upor plačala z življenjem. Nacisti so partizanko Mario Peskoller usmrtili 23. decembra 1944 v Gradcu. Njena hčerka Helga Emperger se je zahvalila za poimenovanje poti in dejala, da so njeno mamo in soborce tedaj "nekje zakopali, zdaj pa je ime vidno". O Marii Peskoller in njeni hčerki Helgi Emperger je režiserka Jenny Gand z zgodovinarko Liso Rettl leta 2009 posnela dokumentarni film "Wilde MInze".

  • Center Simona Wiesenthala je pri slovenski veleposlanici v Izraelu ostro protestiral zaradi razveljavitve obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika. Kot poudarjajo v centru, "ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin". Tudi društvo koroških slovenskih pravnikov govori o tem, da "nekaj ni v redu s slovenskim pravom."

  • Več tisoč ljudi je v nedeljo, 12. januarja 2020, v Dražgošah počastilo spomin na znamenito dražgoško bitko. Pesnik Ervin Fritz je v nagovoru zbranim izpostavil pomen narodnoosvobodilnega boja in dobrobiti socializma. Posebej pa je okrcal neoliberalni kapitalizem in s pesmijo pozval ljudi k prizadevanjem za drugačno družbeno ureditev. Zbrani na slovesnosti so se spomnili dogodkov, ki so se v Dražgošah dogajali pred 78 leti.

  • Več tisoč ljudi je v nedeljo, 12. januarja 2020, v Dražgošah počastilo spomin na znamenito dražgoško bitko. Pesnik Ervin Fritz je v nagovoru zbranim izpostavil pomen narodnoosvobodilnega boja in dobrobiti socializma. Posebej pa je okrcal neoliberalni kapitalizem in s pesmijo pozval ljudi k prizadevanjem za drugačno družbeno ureditev. Zbrani na slovesnosti so se spomnili dogodkov, ki so se v Dražgošah dogajali pred 78 leti.

  • Trpljenje, ponižanje in žalost da so pustili za seboj veliko hudih posledic, ki jih izgnanci, prisilni delavci in begunci čutijo še danes, je nasestanku Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945 v Ljubljani opomnila Ivica Žnidaršič. V sporočilu za javnost je poudarila, da je čas sicer zacelil rane, ni pa mogel izbrisati spomina, zato so v društvu ogorčeni, da "se obnavljajo pojavi fašizma in nacizma in divjajo vojne, ki ogrožajo na milijone ljudi, povzročajo begunce in razseljene osebe".

  • Center Simona Wiesenthala ostro nasprotuje zanikanju holokavsta na Hrvaškem. Predsednik centra Efraim Zuroff je pri hrvaških oblasteh zahteval prepoved akcij in publikacij skrajnih desničarjev, ki zanikajo zločine ustaškega režima. Naslednji teden je v Zagrebu namreč napovedana predstavitev knjige, v kateri trdita avtorja, da taborišče Jasenovac ni bilo koncentracijsko taborišče, v katerem so umorili nad 80.000 ljudi, temveč "delovno taborišče", ter da so številke žrtev "pretirane". "V Nemčiji in v Avstriji bi bila taka knjiga prepovedana, to pa upravičeno", je dejal Zuroff.


  • Uredniki spletnih strani Slovenskega sporeda ORF so seveda tudi 2018 poročali o mnogih naših prireditvah in dosežkih. Zdaj so raznim bilancam dodali spletno statistiko in ugotovili, da so "v letu 2018 poročali o mnogih odmevnih dogodkih. Vseskozi vas je zanimala 70-letnica Zveze koroških partizanov (ZKP), od spominske prireditve meseca februarja na pokopališču v Svečah do mednarodne dejavnosti novembra in decembra." Za nas vzrok za ponosno veselje, vam pa morda tudi potrdilo, da ste sodelovali na pomembnih prireditvah.

    Preberi poročilo ORF-Slovenski spored