foto in besedilo: Tomaž Verdev - novice.at

Z minuto molka za pokojno profesorico Tatjano Feinig se je v soboto, 11. novembra, pri spomeniku na poti k cerkvi nad Bistrico v Rožu pričela slovesna namestitev table z imeni žrtev nacizma v nekdanji občini Bistrica v Rožu. Postavitev table z imeni žrtev nacizma v občini Bistrica je bila pred skulpturo, ki so jo leta 2010 po zamisli Walterja Mischkulniga uresničili sveški kovači.

Ta skulptura in napis ob njenem vznožju spominjata na Aleksandra Ein­spielerja in Florijana Križnarja, ki sta bila v bližini ustreljena maja 1944. Skozi pro­gram slovesnosti je vodila Mirjam Zwitter-Šlemic, s tremi pesmimi sta slovesnost sooblikovala Tonč Feinig in Edgar Unter­kirchner. Del go­vora pokojnega moža Fabjana Haf­nerja ob postavitvi skulpture v letu 2010 je prebrala Hafnerjeva vdova Zdenka Hafner-Čelan, podpredse­dnica SPD Kočna. Poleg nje so spre­govorili tudi zgodo­vinar Štefan Pinter, tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar in arhitekt Karl Vouk.
Štefan Pinter iz društva SPD Šent­janž je idejo za po­budo "Vrnimo jim imena" leta 2003 dobil v Jeruzalemu v muzeju žrtev ho­lokavsta Jad Vashem. Za pobudo mu je uspelo navdu­šiti takratno pred­sednico SPD Kočna Tatjano Feinig. "V obeh društvih smo zbi­rali imena žrtev nacističnega režima v naši občini, da bi jih priklicali v kolektivni spo­min občanov in občank." Leta 2009 je pobuda v Šentjanžu odkrila dve spominski plošči Andreju Per možu, eno na poslopju k&k-centra, drugo pa pri Pirmanu. Andrej Permož je bil še živ ob osvoboditvi Dachaua konec aprila 1945, a se kljub osvoboditvi ni več živ vrnil domov. Pinter je omenil "naše organiza­cije in civilne pobude, ki so na Koroškem delovale proti pozabi, urejale grobišča, skrbele za spomenike in proslave", pa tudi zasluge zgodovinarke Brigitte Entner. Ta je leta 2015 s knjigo "Wer war Klara aus Šentlipš" vrnila imena in rekonstruirala biografije številnih žrtev nacizma na Ko­roškem.

Tajnik ZKP Andrej Mohar je vzel "hvaležno slovo od Walterja Mischkulniga in Tatjane Feinig"

Na tabli, ki je bila odkrita v soboto, 11. novembra, so poleg padlih in likvidiranih partizanov ter umrlih v koncentracijskih taboriščih navedene tudi povsem po­zabljene žrtve evtanazije iz današnje ob­čine Bistrica v Rožu. Z odkritjem table z imeni žrtev nacizma je pobuda "Vrnimo jim imena" uresničila svoj cilj, pravi Pinter, zaradi česar od nje ni pri­čakovati nadaljnjih aktivnosti. Županja Sonya Feinig se zaradi službenih obvezno­sti slovesnosti ni mogla udeležiti, njen nagovor je prebrala Mirjam Zwitter-Šlemic. "Naša naloga v tej uri je, da se spom­nimo žrtev, ki so se tedaj zoperstavile re­žimu, se uprle krivicam in bile zaradi tega zasledovane, da se spomnimo človeka nevrednih krivic, ki so jih pretrpele žrtve", je zapisala županja. "Po­nosna sem, da sem kot zastopnica občine od vsega začetka soudeležena pri tem po­membnem koraku premagovanja lastne zgodovine in da tako tvorno doprinašamo k utrjevanju sožitja,"

Kontroverza

Karl Vouk je skulpturi pokoj­nega Walterja Mischkulniga dodal tablo z imeni 14 žrtev nacizma iz ob­čine Bistrica. V svo­jem govoru je opo­zoril na to, da bo leta 2025 na Koroškem leto kulture spomina. "Vemo, da se na tem področju na deželni ravni dolgo nič ni pre­maknilo, nosilec kulture spomina so bile privatne osebe in društva. Kar me ves čas iritira, pa je naslednje: pred Mischkulnigovo skulpturo je granitna plošča z imeni Einspielerja in Križnarja, pod njo je ime­novan umetnik, sveški kovači in Sloven­sko prosvetno društvo Kočna. Zdaj, po več kot 12 letih, smo lahko na novi tabli na­vedli podpornike tega projekta. To so de­žela Koroška, Republika Slovenija in ob­čina Bistrica v Rožu, na tej tabli pa piše samo še Člani SPD Kočna. Seveda vsako društvo navzven zastopa predsednik ali predsednica. V tem kontekstu ni bilo mogoče, da se SPD Kočna sprijazni z dej­stvom, da bo tu pisalo tudi Zveza koroških partizanov (ZKP), ki je ne samo omogo­čila ta spomenik, temveč je doprinesla tudi k osvoboditvi Avstrije in Evrope. Če kato­liška struja še danes preprečuje, da bi tu poleg partizanov pisalo tudi SPD Kočna, je to sramota. Tako pa danes piše samo Člani SPD Kočna. Iskreno upam, da smo mi vsi člani nekega demokratičnega sis­tema, še bolj pa, da bo vsaj ob 90. obletnici osvoboditve možno, da klerikalci po eni strani priznajo prispevek partizanov k osvoboditvi, pa tudi, da levica prizna, da so bili med žrtvami pregonov tudi naši du­hovniki, 50 jih je bilo aretiranih na dan Hitlerjevega napada na Jugoslavijo." Tomaž Verdev - novice.at

Celoten govor Andreja Moharja v formatu .pdf