PREPOVED FAŠISTIČNE SIMBOLIKE

Pobudo pod tem geslom predstavlja Zveza združenj borcev za ohranitev vrednot NOB Slovenija. Namenu služijo okrogle mize, katerih ena je v sredo, 4. aprila 2018, potekala v Celju. Svoja stališča so predstavili pobudnik kampanje in podpredsednik ZZB Marijan Križman, borčevski generalni sekretar Aljaž Verhovnik ter gostje dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, član Sveta ZZBZvone Dragan, Andrej Mavri, predsednik laškega borčevskega združenja, Ludvik Stepančič, član Izvršnega odbora ZB Celje ter sekretar Zveze koroških partizanov Andrej Mohar.



"V Sloveniji imamo le en ohlapen člen v ustavi"

Marijan Križman je uvodoma podal svoja izhodišča za snovanje pobude: izobešenje nacistične zastave v Ljubljani, ustanavljanje strankarskih milic, postavljanje spomenikov belogardistom s sovražnimi simboli vred, pobude za izbris imen ulic in trgov, povezanih s partizanstvom in tako naprej. "Sosednje države imajo problematiko uporabe omenjene simbolike zakonsko urejeno!", je pojasnil podpredsednik in dodal: "V Sloveniji imamo le en ohlapen člen v ustavi, ki na široko govori o sovražnem govoru, a iz tega ni nikoli izšel niti en zakonski akt. Naše roke so zvezane."
"Slovenska politika za prepoved ni zrela"
Generalni sekretar ZZB NOB Aljaž Verhovnik je prisotnim predstavil kompilacijo fotogradiva, ki ponazarja primere skrunitve spomenikov ter primere nacistične in fašistične simbolike. Direktor Muzeja moderne zgodovine Celje dr. Tonček Kregar je ob tem poudaril: "Absurdno je, da imamo mlačen odnos do javnega upodabljanja simbola, ki je bil v funkciji genocida. Sploh upoštevajoč dejstvo, da slovenstva ne bi bilo, če bi sila, ki je za to simboliko stala, uspela! Evropa je bila ustanovljena na temeljih antifašizma." Član predsedstva ZZB in dolgoletni diplomat Zvone Dragan je bil na izhodiščno vprašanje, ali je slovenska politika dovolj zrela, da bi taka pobuda sploh lahko zaživela, kratek in jedrnat: "Ne. Pri takšni, kakršna je danes, še posebej v predvolilnem času, ko stranke rastejo kot gobe, je odgovor odločen ne!"
"…ki je na las podobna tisti iz časov SS!"
Andrej Mavri, predsednik laškega borčevskega združenja je svojo predstavitev namenil problematiki izkoriščanja žalnih slovesnosti v Hudi jami za manifestacijo in združevanje fašističnih in nacističnih gibanj: "Huda jama služi kot povezovalni element za neofašistična in neonacistična gibanja iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Njene problematike ne izpostavljajo iz pietetnih razlogov, temveč zgolj v propagandne. Žalostno je tudi dejstvo, da za organizacijo in pripravo teh, največkrat uradno neprijavljenih prireditev in zborovanj, stojijo cerkve iz vseh treh držav." Kot zanimivost je poudaril tudi dejstvo, da na slovesnostih, ki jih pripravljajo v Hudi jami, sicer ni videti fašističnih in nacističnih simbolov, a govorniki uporabljajo retoriko, "…ki je na las podobna tisti iz časov SS!" Ludvik Stepančič, član Izvršnega odbora ZB za vrednote NOB Celje, je predstavil nekaj predlogov za dopolnitev pobude: "Predlagam, da pobudo razširimo na vse formacije, ki so z nacisti in fašisti na območju Evrope kadarkoli sodelovale. Pomembno je tudi, da se dotaknemo vzrokov, zakaj je sploh prišlo do nacizma in fašizma ter da upoštevamo tudi dejstvo, kaj se dogaja v Evropi v zadnjih desetih kriznih letih? Sitacija je na las podobna tisti iz prve polovice prejšnjega stoletja!" je zaskrbljen Stepančič.
Navdušen aplavz za napovedani protiustaški shod
Krog diskusije je s svojo predstavitvijo o izzivih avstrijskih antifašističnih gibanj sklenil sekretar Zveze koroških partizanov Andrej Mohar. V ospredje je postavil problematiko vsakoletnega ustaškega srečanja v Pliberku: "Avstrija ima zelo jasno zakonodajo, ki odločno prepoveduje ponovno delovanje v nacionalsocialističnem smislu, kamor prištevamo tudi delovanje fašističnih skupin. Pa vendar se dogaja." Mohar je predstavil statistiko obtožb in obsodb na podlagi zakonodaje in poudaril, da je zaznati prirastek: "Število primerov izkaza naklonjenosti nacizmu se viša, bržkone tudi zaradi ugodnih splošnih političnih okoliščin." Sicer pa je pripovedoval, kako se koroški antifašisti pri avstrijskih in lokalnih oblasteh trudijo pridobiti prepoved ustaških prireditev v Pliberku. "Žal še neuspešno, zato si tudi prizadevamo ponesti dejstva v Evropski parlament. Kajti v drugi polovici letošnjega leta bo Avstrija predsedovala Evropski uniji. In tam je treba dokazati, da so v Avstriji tudi sile, ki jemljejo prepoved nacističnih in fašističnih simbolov, dejanj in shodov kot neobhodno potrebne", je še dejal Mohar in nato prisotne še pozval, da se jim pridružijo na anti-ustaškem shodu 12. maja v Pliberku, kar so obiskovalci pozdravili z navdušenim aplavzom.