UMRL JE JANEZ STANOVNIK

V petek, 31. januarja 2020, je v LJubljani umrl politik in dolgoletni predsednik Zveze združenj borcev Janez Stanovnik, ki je bil vse do svoje smrti častni predsednik prijateljske zveze borcev in tudi Zveze koroških partizanov. Vsi, ki smo ga lahko nekoliko bližje spoznali, smo ga cenili, ker je bil vedno za stvar zagnan, ogret – hkrati pa mu tudi ni manjkalo direktnosti v konfrontaciji. Izgubili smo torej tudi mi prijatelja, tovariša, od katerega si se dejansko lahko tudi kaj naučil. Od njjega se bomo poslovili v sredo na posebni žalni sejo, v četrtek pa na ljubljanskih Žalah.

Janez Stanovnikje umrl v 98. letu starosti. Med drugo svetovno vojno je bil partizan, kasneje pa je deloval na mnogih položajih, tudi v Združenih narodih. Ob osamosvajanju Slovenije je bil predsednik predsedstva in takrat se ga je prijel vzdevek "oče naroda".
Prejel več odlikovanj ter postal častni meščan Ljubljane
Stanovnik se je rodil avgusta 1922 v Ljubljani. Njegov oče je bil pravnik in politik, mama pa nečakinja nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. V življenju je prejel več odlikovanj ter postal častni meščan Ljubljane, kjer je zadnja leta živel v domu starejših občanov. Bil je dvakrat poročen, rodili so se mu štirje sinovi. Bil je član uredništva Kocbekove revije Dejanje. Med drugo svetovno vojno se je pridružil Osvobodilni fronti, že pred tem pa se je družil s člani društva Zarja, krščanskimi socialisti, ki so nasprotovali političnemu delovanju cerkve in sta jih vodila Edvard Kocbek in Bogo Grafenauer. Leta 1941 so ga aretirale italijanske okupacijske oblasti. Potem ko so ga februarja 1942 izpustili, je odšel v Polhograjske dolomite k partizanom, konec vojne pa je dočakal v Beogradu kot šef kabineta Edvarda Kardelja, ki je bil takrat podpredsednik zvezne vlade in zunanji minister. Bil je tudi svetnik generalnega sekretarja Konference ZN. Leta 1952 je bil imenovan za ekonomskega svetnika jugoslovanske stalne misije pri sedežu OZN v New Yorku. Leta 1962 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil med drugim dekan Ekonomske fakultete. Leta 1965 je postal svetnik generalnega sekretarja Konference ZN o trgovini in razvoju (Unctad), kasneje pa je bil imenovan za izvršnega sekretarja Ekonomske komisije ZN za Evropo v Ženevi. Tam je ostal 15 let in se leta 1982 iz ZN upokojil. Položaj je Stanovnik zapustil leta 1990, ko je bil za predsednika izvoljen Milan Kučan.
Bil tudi predsednik predsedstva SRS
V letih od 1984 do 1988 je bil Stanovnik član predsedstva Socialistične republike Slovenije (SRS). Leta 1988 pa je v tekmi za predsednika predsedstva SRS premagal protikandidate Mojco Drčar Murko, Cirila Zlobca in Iva Fabinca. Politični položaj je bil takrat v Sloveniji in Jugoslaviji napet, prišlo je do aretacije četverice v zadevi JBTZ. Stanovnika so obiskovali tako predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic kot tudi JLA. Kasneje so ga nekateri obtožili, da je dovolil predajo orožja teritorialne obrambe.
Deset let predsedoval Zvezi združenja borcev NOB
Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, nato pa njen častni predsednik (pravtako častni predsednik Zveze koroških partizanov). Decembra 2013 je namreč glavni odbor ZZB NOB Stanovnika na njegovo željo predčasno razrešil zaradi zdravstvenih težav. V poslovilnem nagovoru je takrat med drugim dejal, da mora zveza združenj borcev nadaljevati tradicijo izvirne Osvobodilne fronte - tradicijo političnega in idejnega pluralizma. "„Ideologije potvarjajo realnost in resničnost partikularnih interesov, ker jo gledajo skozi očala … Moč kapitala omogoča pretvarjanje laži v virtualno resničnost. Tako se je razdvojenost iz vojnega časa zakoreninila in poglabljala do zdaj," je takrat dejal Stanovnik. Glede prizadevanj za narodno spravo je takrat opozoril, da so se izrodila v kriminalizacijo partizanstva in NOB. "Sprava je zlorabljena, rabimo pomiritev strasti in maščevalnosti, ki je prvi pogoj verodostojne državnosti," je dejal.

Poglej tudi dokumentacijo o Janezu Stanovniku