POZIV EU, DA SE ZOPERSTAVI FAŠIZMU

Trpljenje, ponižanje in žalost da so pustili za seboj veliko hudih posledic, ki jih izgnanci, prisilni delavci in begunci čutijo še danes, je nasestanku Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945 v Ljubljani opomnila Ivica Žnidaršič. V sporočilu za javnost je poudarila, da je čas sicer zacelil rane, ni pa mogel izbrisati spomina, zato so v društvu ogorčeni, da "se obnavljajo pojavi fašizma in nacizma in divjajo vojne, ki ogrožajo na milijone ljudi, povzročajo begunce in razseljene osebe".

 

Pismo predsednici Evropske komisije
Na sestanku v Ljubljani so pripravili pismo predsednici evropske komisije Ursuli Von der Leyen, v katerem so izrazili pričakovanje, da bo EU protestirala proti današnjim pojavom nacizma in fašizma. Protestno pismo so napisali tudi predsedniku Ukrajine Volodimirju Zelenskemu, ker "so ukinili pomoč žrtvam nacističnega pregona".
V društvu si sicer po besedah Žnidaršičeve še vedno prizadevajo, da bi Nemčija izplačala odškodnino za vojno škodo slovenskim izgnancem. Podporo njihovim prizadevanjem je po navedbah odbora izrazil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Na sestanku se je Žnidaršičeva ozrla tudi v zgodovino delovanja mednarodnega odbora v zadnjem desetletju, zbrane pa so nagovorili člani odbora iz Ukrajine, Slovaške, Rusije, Češke, Avstrije in Hrvaške. Mednarodni odbor sicer združuje žrtve fašizma iz Češke, Slovaške, Poljske, Belorusije, Estonije, Rusije, Nemčije, Avstrije, Srbije, Ukrajine, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije.
Ob 10. obletnici njegovega delovanja Žnidaršičeva ugotavlja, da se vse države, z izjemo Poljske in Hrvaške, dogovorov držijo in pripomorejo, da je sestanek vsako leto v drugi državi. Odbor se je prvič sestal 6. junija 2009 v Ljubljani. Leto dni pozneje so sklicali prvo mednarodno konferenco o skrbi za izgnance in prisilne delavce, žrtve fašizma in nacizma in organizirali sestanek Mednarodnega odbora. Takrat so sprejeli tudi deklaracijo o škodljivih posledicah spreminjanja zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi.

 

Zadnjič posodobljeno (Torek, 24 September 2019 18:43)