SPOMIN NA TISTE, KI SO SE UPRLI

Pred 40 leti sta Zveza koroških partizanov in njen pliberški krajevni odbor prvič priredila spominski pohod na Komelj v spomin na dvanajst članov Domnove čete, ki so 12. oktobra 1944 padli ali bili pobiti pri Apovnikovi domačiji. Pobudnika pohoda sta bila nepozabna Lipej Kolenik-Stanko in Jurij Bojanovič, preživeli borec Domnove čete. Tako so v nedeljo, 21. julija 2019, izvedli pohod že štiridesetič.

 

 

50 let smrti partizanskega duhovnika
Pohod na Komelj je bil namreč pravilni odgovor na divjaško dejanje skrajno desničarskih krogov na Koroškem. To dejanje je bila razstrelitev spomenika pri Cimpercu za padle in pobite borce Domnove čete. Spomenik je Zveza koroških partizanov postavila 12. oktobra 1972, razstreljen pa je bil 31. oktobra 1976, štirinajst dni pred razvpitim preštevanjem manjšin (14.11.1976), s katerim je avstrijska politik hotela koroške Slovence spraviti na kolena. Zveza koroških partizanov je spomenik na Komlju obnovila in od leta 1979 naprej prireja pohod v spomin na Domnovo četo. Kot vsako leto se je lepo število udeležencev proslave podalo iz doline na pot na Komelj. Pri spomeniku pri Cimpercu je najprej bila spominska maša, ki jo je daroval Andrej Lampret, s petjem pa oblikoval ženski zbor Korona iz Žalca. Andrej Lampret je v pridig orisal lik Jožeta Lampreta, partizanskega duhovnika in verskega referenta XIV. divizije, ki je partizanom v najhujših trenutkih stal ob strani, po vojni pa je bil odrinjen na stranski tir. Lampret je bil poosebljena priča teologije osvobajanja. Letos mineva 50 let od njegove smrti.

"Brez zgodovinske zavesti ne gre"
Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških paartizanov je naglasil, da so pravice koroških Slovencev bil izborjene prav s partizanskim bojem, česar se nekateri koroški slovenski politiki in tudi osrednje organizacije očitno ne zavedajo. Poudaril je, da zato s predsednikom Zveze koroških partizanov podpirata pobudo SKUP - Slovenski konsenz za ustavne pravice. Pobuda se zavzema za dosledno uresničevanje in upoštevanje ustavno zajamčenih pravic koroških Slovencev. Brez zgodovinske zavesti, ki pomeni tudi spoštovanje partizanskega upora in antifašističnega naloga državne pogodbe, pa seveda ne bo šlo.

Listine domačim aktivistom in aktivistkam
Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov, je orisala začetke in razvoj pohoda na Komelj, naglasila dediščino Lipeja Kolenika-Stanka in Jurija Bojanoviča, ki obvezuje mlajše rodove in poudarila, da je spričo vse hujšegaa porajanja neonacističnih, rasističnih in protidemokratičnh pojavov v Evropi čuječnost še kako potrebna. Za 40-letnico pohoda je v imenu Zveze koroških partizanov njen predsednik Milan Wutte nekaterim članom pliberškega krajevnega odbora izročil zahvalne listine za njihov trud in doprinos k ohranjanju spomina na usodo Domnove čete.

Priznanja tudi iz Slovenije
V imenu Zveze borcev NOB pa je Jože Hartman podelil Mojci Koletnik priznanje. Janko Kos, župan občine Žalec, je poudaril prekomejni pomen zavzemanja za demokracijo. Za pevsko-instrumentalni okvir proslave so poskrbeli ženski zbor Korona, Moški zbor Foltej Hartman iz Pliberka in pa godba na pihala iz Zabukovice pri Žalcu.

Poglej in poslušaj na spletni strani Slovenskih sporedov ORF

 

Povezava: Govor Mojce Koletnik v formatu .pdf
Povezava: Govor Andreja Moharja v formatu .pdf