ŽERJAVICA UPANJA NE SME UGASNITI

S pesmijo MoPZ "Foltej Hartman" iz Pliberka ter polaganjem vencev se je v nedeljo, 24. junija 2018, pričelo letošnje spominsko srečanje pri Peršmanu v Podpeci. Tokratnemu srečanju so tematski pečat vtisnili politično in družbeno pereči pojavi kot vseevropsko oživljanje neonacistične in totalitarne miselnosti in krhanje solidarnosti s tistimi, ki so potrebni pomoči, kar se dramatično odraža v nemoči in neenotnosti oziroma v nevolji Evrope, nastopati proti skrajnežem in njihovim družbenim in političnim ciljem in pri jalovem reševanju begunskega in pribežniškega vprašanja.

 

Na vse to je v svojem pozdravu opozoril predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte in menil, da je ukvarjanje z zgodovino in njeno posredovanje eden od odgovorov na oživljanje nacizma in fašizma in revizije zgodovine. Omenil je odmevno zborovanje avstrijskih, slovenskih, hrvaških in italiijanskih pobud v Pliberku proti ustaškemu srečanju na libuški gmajni, ki se je izrodilo v največjo evropsko prireditev desničarskih skrajnežev. Milan Wutte je od cerkve in države zahteval prepoved ustaškega srečanja na libuški gmajni. V imenu občine Železna Kapla je srečanje pozdravil podžupan Gabrijel Hribar in poudaril, da bomo samo z odločnim nastopanjem ter osveščanjem ljudi kos pojavom desnega ekstremizma in oživljanja duha nacizma in fašizma.

Dva jubilanta na skupni poti
Kot Zveza koroških partizanov tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB Slovenije) letos obhaja sedemdesetletnico ustanovitve. Tudi tistega leta 1948 so se zapletali odnosi med zavezniki v Evropi, Jugoslavijo pa je čakal še eksistencialni konflikt s Stalinom. V imenu Zveze združenja borcev je pri Peršmanu spregovoril generalni sekretar Aljaž Verhovnik. Kratko je orisal zgodovino ustanovitve in delovanja zveze in poudaril, da tesno sodeluje z Zvezo koroških partizanov in na mednarodni ravni da je aktivno poprla vstop Slovenije v EU. Nadaljnji razvoj EU kot mirovnega projekta je prav zaradi vzpona desničarskih strank in gibanj ogrožen. Prav zato je Zveza borcev sprožila pobudo za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov in vseh drugih aktivnosti v Sloveniji, ki spodbujajo k obujanju idej nacizma, fašizma in kolaborantstva. (Preberi cel govor v formatu .pdf)

"Upanje je ogenj, ki nas greje"
Avstrijski pisatej Erich Hackl, ki se po literarni plati že dolgo ukvarja s pojavom nacizma, je svoj nagovor pričel s citatom Helene Kuchar-Jelke, da je upanje ogenj, ki nas greje, ko je vse drugod mraz. Takšno upanje po svobodi in pravičnosti je izžareval boj poti Hitlerju in nacizmu. Upanje je kot žerjavica, ki ne sme ugasniti in ki jo moramo skupno ohranjati, je dejal Hackl. Stvarnost pa je drugačna. Trenutna avstrijska politika se obrača po vetru neoliberalizma. Vprašanje, ali je boj proti nacizmu bil zamanj, je vse glasnejše. Hackl je začenši pri usodi Peršmanove domačije in družin Sadovnik ter Kogoj naštel primere bork in borcev proti nacizmu, ki so prišli iz drugih etničnih sredin, a so vsak po svoje prišli v stik s slovenskimi partizani, najsi po poti ljubezni ali pa kot člani zavezniških vojaških misij. Povezovala sta jih boj za svobodo in pravičnost pa tudi mednarodna antifašistična solidarnost. Kakršnakoli že je bila njihova usoda, vsi so hoteli ohranjati žerjavico upanja po svobodi in pravičnosti in tudi upora.

Kulturen okvir
Srečanje pri Peršmanu, ki ga je povezovala Mirjam Zwitter-Šlemic in na začetku prisrčno pozdravila člane družin Sadovnik in Kogoj, s petjem pa olepšal MoPZ "Foltej Hartman" pod vodstvom Martina Kušeja, je zaključil tajnik ZKP in predsednik Društva Peršman Andrej Mohar. Na kratko je predstavil načrte muzeja in podčrtal njegov pomen za živo spominsko kulturo v deželi in v regiji. Pred proslavo so avtorica in avtorja iz vrst Društva Peršman predstavili tri knjige, ki so tematsko vezane na upor koroških Slovencev: Jonas Kolb: "Preäsenz durch Verschwinden", Brigitte Entner: "Kaj človek vse doživi-Was der Mensch alles erlebt" in Andrej Mohar: "Ponosni na prednike-Stolz auf die Vorfahren".