USPELA ANTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA

Prva manifestacija proti ustaškemu in nacističnemu srečanju na Libuškem polju je v soboto, 12. maja 2018, uspela: 200 udeležencev, 23 združenj ter 12 govornikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije so podkrepili, da je centralna naloga Evrope boj za prepoved oživljanja nacizma in fašizma. Prireditev je dosegla svoj osnovni cilj, namreč zbuditi čut in pozornost javnosti, medijev in preko njih tudi politike za protizakonito in nevarno početje rjavih sil na Libuškem polju. Nepreslišen je bil klic po takojšnji prepovedi takih srečanj.



"Skrajno desničarsko združenje"

Že uvodoma je moderator prireditve, tajnik Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora Andrej Mohar, poudaril, da prireditev "Pliberške častne čete" ni le mednarodno srečanje ustaških veteranov, njihove ideologije in politične dediščine, temveč tudi kraj srečanja mladih neonacistov. Glede na to, da na spominski slovesnosti skrajno desničarskega združenja praktično ni mogoče ločevati med zavestno neonacističnimi in fašističnimi akterji ter ostalimi udeleženci, je prepoved prireditve edina možnost ustreči določilom Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki vsebuje prepoved vsakršnega nacionalsocialističnega delovanja.
Po oceni Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora je organizator ustaškega shoda, Pliberška častna četa, "skrajno desničarsko združenje z močno poudarjenimi revizionističnimi težnjami po spreminjanju zgodovine." Znanstveni vodja Dokumentacijskega arhiva dr. Gerhard Baumgartner pa je v svojem pisnem prispevku dodal, da Dokumentacijski arhiv že več let prepričuje avstrijske oblasti, naj ukrepajo proti neofašističnim, desnoekstremnim in nacionalističnim izgredom na Libuškem polju: "Neoviran potek tovrstnih prireditev je za vse demokrate enostavno nesprejemljiv. Da jih lahko že leta dolgo prirejajo pred očmi avstrijskih oblasti - in v direktnem dogovoru z njimi -, pa je skandalozno... Na Libuškem polju prireditelji zlorabljajo cerkveno prireditev brez vsakršnega sramu za rehabilitacijo fašističnega ustaškega režima in za legalizacijo neofašističnih in skrajno nacionalističnih gibanj ... Da avstrijske oblasti tako prireditev dopuščajo, je v nasprotju z antifašistično zavestjo, ki jo avstrijska politika poudarja ob letošnjih obletnicah pomembnih zgodovinskih zarez. Hkrati pa dovoljevanje takih prireditev omaja tudi vsakršno verodostojnost besed o spominu na žrtve nacionalsocialističnega režima v letih 1938-45."

Odkritje "začasnega spomenika"
V nadaljevanju so predstavniki iniciative proti ustaškim in nacističnim shodom na Koroškem razkrili dva transparenta s citati iz Avstrijske državne pogodbe in resolucije Združenih narodov proti neonacizmu, sicer pa tudi ugotovili, da je svobodo izpod nacističnega jarma Evropi priborilo mednarodno partizansko in odporniško gibanje. Spričo tega, tako so poudarili, da je še kako pomembno, da se je v zahtevi po prepovedi vsake neonacistične in neofašistične dejavnosti združila tudi antifašistična struktura alpsko-jadranske regije. Tako je na primer Primož Siter, predstavnik Zveze združenj borcev iz Slovenije, poudaril: "Dan kot je današnji, zbor kot je ta, nas opozarja, da je čas vedno primeren, da se skupaj, glasno in odločno postavimo po robu tako staremu nacizmu kakor tudi novemu fašizmu – pri nas, pri vas, v Evropi."

"Tudi v Sloveniji za prepoved"
Sicer pa je Siter poudaril, da si tudi Zveza združenj borcev prizadeva v Sloveniji za zakonsko prepoved nacističnega in fašističnega delovanja in simbolike: "Ob letošnji 70-ti obletnici naše zveze smo se podali na drzno pot. V Sloveniji se borimo za zakon, ki bo nedvoumno prepovedal nacistične in fašistične simbole, tudi shoda, ki smo mu danes priča na Libuškem polju. Na vso srečo imamo dobre partnerje tudi med parlamentarnimi strankami, slovenska politika ni v celoti izgubila kompasa, in takoj po državnozborskih volitvah gremo v akcijo, v sprejem zakona."

"Bližamo se nevarnim časom"
Dagmar Schindler, namestnica predsednika zveze kacetarjev Avstrije, je med drugim zadovoljna ugotovila, da smo končno uspeli, "da je postalo srečanje starih in novih fašistov tema javnih razprav. Naša skupna naloga je, da se upremo takemu shodu." Sicer pa je poudarila: "Bližamo se nevarnim časom: v vladi imamo desnoekstremno stranko, ki se navzven pretvarja in poskuša omalovaževati svojo antisemitsko in rasistično nastrojenost - in ki relativira tudi neonacistični shod na Libuškem polju. Toliko bolj pomembno je, da ohranjamo spomin na upor, in da se učimo iz zgodovine."

"Zgodovinska dejstva so neizpodbitna!“
Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, se je zamislil ob potrebi take protestne manifestacije in dejal: "Da smo danes zopet tako daleč, da se moramo zbrati na takem protestnem shodu, je zelo žalostno in boleče za vsakega demokrata in svobodoljubnega človeka. Predvsem pa tudi za vse tiste, kateri so svoje najdražje zgubili v grozotni moriji druge svetovne vojne na ozemlju NDH pod vodstvom Ante Paveliča in vojaških formacij ustašev ter SS. Upam, da se prav ta spomin, kateri se zopet zlorablja v politične in verske namene, v prihodnosti ne bo več odvijal v taki obliki. Če ni mogoče najti času in prihodnosti ustrezne osnove za spominjanje, je potrebna takojšna in dokončna prepoved takih shodov. Zgodovinska dejstva so samo ena in neizpodbitna!"

"Korak k evropeizaciji zahteve po prepovedi"
Prireditelji so med drugim tudi poudarili, da pojmujejo svojo manifestacijo med drugim tudi kot nadaljnji korak k evropeizaciji zahteve po prepovedi aktivnosti, ki poveličujejo nacionalni socializem oziroma pristaše kolaboraterjev s Hitlerjem, kar vsako leto doživljamo na Libuškem polju. Avstrijske oblasti so vsa leta prezirale celo lastne zakone in mednarodne obveze. Samo na osnovi te neaktivnosti je shod v spomin na fašistično državo NDH oziroma na njene oborožene enote lahko postal največje srečanje neonacistov v Evropi. O tej dimenziji je govorila tudi Antonia Romano, predstavnica italijanske veje transform!europe, evropskega omrežja raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, ki je med drugim ugotovila: "V Italiji smo priče oživljanju fašističnih strank. Tu ne gre samo za Casa Pound in Forza Nuova, gre predvsem tudi za fašizacijo stranke Lega Nord, ki je imela pri volitvah 4. marca precejšen uspeh in je še bolj na desni kot Gibanje petih zvezd. Protimigrantska in rasistična propaganda se opira za Bossijev-Finijev zakon, ki je sramota za Italijo. Priče smo nevarnim politično-antropološkim spremembam v naši družbi, levica pa je brez kompasa sredi ruševin politične kulture. Skrajni čas je, da se orientiramo. Začnimo, tu v Alpah..."

"Skupaj nam bo uspelo"
O potrebi takega skupnega boja v pozdravnem nagovoru spregovorila tudi Violeta Tomić, poslanka stranke Levica v slovenskem parlamentu. Med drugim je zahvalila vsem, "ki se borite za evropsko antifašistično izročilo. Ki se borite za spoštovanje antifašističnega izročila avstrijske državne pogodbe, ki je brez borbe slovenskih partizanov in avstrijskih antifašistov ne bi bilo. Da se borite za spoštovanje sklepov Združenih narodov. Obljubljam vam, da bom osebno in v imenu stranke Levica, kot tudi v imenu vseh naprednih ljudi v Sloveniji podprla vaša prizadevanja za internacionalizacijo tega neznosnega in nedopustnega škandala. Odslej naprej je to naš skupni boj. Skupni boj vseh antifašistov v Evropi. Letošnji shod ustašev in nacistov naj bo tudi zadnji. Skupaj nam bo uspelo."

Podpora študentov in judovske skupnosti
Nora Christenhuß, predstavnica Visokošolske zveze v Celovcu, je med drugim naglasila, da tudi na univerzah na univerzi ni bilo nobene razprave o današnjem shodu ustašev na Libuškem polju: "To je posledica politike, ki zavestno jemlje prostor političnim temam na univerzah, in vidi glavni cilj v tem, da oblikuje mlade ljudi v delovno silo, poslušno in podrejeno ekonomskemu diktatu." Samuel Laster, izdajatelj spletnega časopisa "Die Jüdische" pa je med drugim spomnil: "Vodja kaceta v Jasenovcu, Dinko Sakić, ki so ga leta 1998 v Zagrebu obsodili na dvajset let zapora, je bil leto pred tem v Pliberku in se je bahal s svojimi zločini. Bil sem navzoč pri procesu, in jasno je bilo, na kateri strani je pravica in na kateri je krivica."

Glas druge, prave Hrvaške
Medtem ko avstrijske oblasti, cerkev in prireditelji shoda na Libuškem polju govorijo o tem, da je njihovo zborovanje "hrvaško zborovanje", pa je na manifestaciji v Pliberku spregovoril zastopnik druge Hrvaške: Franjo Habulin, predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Republike Hrvaške. Poudaril je mnenje tistih Hrvatov in Hrvatic, ki prirediteljem shoda na Libuškem polju nikakor ne dovoljujejo, da se postavljajo v pozo zastopnikov nekega "narodnega" interesa Hrvatic in Hrvatov. V potrditev pa je podkrepil tudi evropsko pedrspektivo: "Živimo v Evropi, ki združuje. zaupam, da je zavest za to še živa, da smo gradili današnjo Evropo na temeljih antifašizma. Tega se ne da izbrisati iz spomina. In želim si, da bodo sporočila te manifestacije dosegla tudi večnovčerajšnje, za katere vodi pot v bodočnost samo po tirih vrnitve v preteklost."

"Z manifestacijo smo storili prvi korak"
V sklepnem pogledu v bodočnost pa je začrtal govornik iniciative Martin Diendorfer pozitivno oceno prve manifestacije proti ustaškim in nacističnim srečanjem na Koroškem: "Dokler uradna hrvaška cerkev z žegnom koroške uradne cerkve obnavlja svoje nekdanje zavezništvo z ustaši, dokler se ne ogradi od svoje klerofašistične zgododive, temveč se z njo spogleduje pod naslovom spominske maše, namesto da bi obžalovala svojo zgodovinsko krivdo, dokler se delajo avstrijske oblasti nevedne in slepe, dokler častijo ustaško vojsko in ji pripisujejo vlogo žrtve, vse dotlej se narava shoda na Libuškem polju ne bo spremenila, vse dotlej bo tudi v bodoče magnet za fašiste in naciste iz cele Evrope. Dovolj imamo tega. Danes smo z manifestacijo storili prvi korak. In vabim vas vse, da skupaj z nami nadaljujete z delom te iniciative, vse dotlej, da na Koroškem ne bo več ustaških in nacističnih srečanj."
V sklepni zahvali vsem govornikom in govornicam, udeležencem in udeleženkam, seveda pa predvsem tudi članom Rudarske godbe iz Hrastnika, je ponovil Andrej Mohar nato še besede predsednika borčevske organizacije Republike Hrvaške: "Poti nazaj ni. Samo naprej, in to po poti, ki so nam jo zarisali antifašisti in antifašistke. To je edina pot v bodočnost, ki je osnovana na idejah in idealih demokracije."

Preberite tudi:
Prispevek Gerharda Baumgartnerja
Govor Primoža Siterja
Govor Milana Wutteja
Govor Violete Tomić
Govor Franja Habulina


Osrednja zahteva manifestacije 12. maja 2018 v Pliberku - vse slike:wafra