OB 80-LETNICI ANŠLUSA

Vsakoletna spominska svečanost Zveze koroških partizanov na belo nedeljo v Železni Kapli sodi med najstarejše proslave v poklon žrtvam nacističnega nasilja v deželi in državi. Spominsko svečanost na pokopališču pri Mariji v Trnju pri spomeniku za žrtve nacistčönega trinoštva v kapelški okolici je začel moški zbor Valentin Polanšek z Obirskega pod vodstvom Boža Hartmanna. Pri čudovitem vremenu se je množica zbranih poklonila njim, ki so zaradi načrtnega in brezmejnega nasilja rjavega režima bili pahnjeni v vojno vihro in niso dočakali svobode.

Njihova imena, nad 180 jih je, so vklesana v spomenik na britofu. Letošnja proslava je še posebej bila v znamenju 80-letnice anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji in tudi 75-letnice obglavljenja trinajsterice iz Borovelj, Sel in kapelških grap 29. aprila 1943 na Dunaju. Poleg tega pa je, kot je uvodoma dejal Franci Sadolšek, ki je spored povezoval, Železna Kapla bila tisti kraj, ki je za južno Koroško dal najbolj jasen signal tudi vseslovenskemu in mednarodnemu osvobodilnemu gibanju, da se je za preživetje treba upreti nacistom in njihovim pajdašem doma in po vsej Evrope.
V kapelških grapah je iskra upora vzplamtela že leta 1942. To je dejansko bil vseljudski upor. Župnik Poldej Zunder je za vse te žrtve vojne in nasilja opravil liturgičen obred ter blagoslovil spomenik za partizane in grobova aprila 1945 pobite Peršmanove in Hojnikove družine. Predsednik ZKP Milan Wutte je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil na nevarnosti neonacizma in vse bolj vplivnega desnega ekstremizma v državi ter pozval k čuječnosti in poudaril, da Zveza koroških partizanov to nalogo resno opravlja tudi s posodobitvijo muzeja pri Peršmanu.
Spomine na svoje prednike, ki so se uprli nacizmu in to plačali tudi s svojimi življenji, so prebrali Bojana in Mirjam Wutte, Nina Koletnik in Katarina Pasterk ter Danilo Prušnik za svojo hči Tanjo. Orisale so lik partizanov Janeza Wutteja-Luca, Lipeja Kolenika, narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta, Karla Prušnika-Gašperja ter obglavljenega Jurija Pasterka. Spoštovanje in hvala za pokončno držo in neuklonljivost je prevevalo ta sporočila.
Slavnostni govornik na proslavi je bil Feliks Wieser, sam potomec pregnane in partizanske družine. Spominske svečanosti, ki jo je s pesmijo zaključil obirski moški zbor, so se udeležili tudi slovenski generalni konzul Milan Predan, župan Franc Jožef Smrtnik, predsednik SPZ Gustav Brumnik, predsednik EL Gabriel Hribar, predstavniki krajevnih prosvetnih društev in zastopniki borčevskih organizacij iz Slovenije. (wafra v Novicah)

Preberite: Celoten govor Feliksa Wieserja (v formatu .pdf)