Letošnja proslava na Komlju v nedeljo, 19. julija 2020, v spomin na padle borce Domnove čete in za pobudnika pohoda, Lipeja Kolenika-Stanka ter Jurija Bojanovića, je potekala tudi v znamenju omejitev pandemije korone. Na pohod in spominsko proslavo sta kot običajno vabila SPD "Edinost" in pliberški krajevni odbor Zveze koroških partizanov. Običajni pohod iz doline do spomenika za padle partizane Domnove čete na vrhu Komlja je tokrat zaradi omejitev korone odpadel, zato je večina tja prispela z avtomobili, nekateri pa s kolesi. Odpadla sta tudi spominska maša in tovariško druženje.

Pred tem so udeleženci spominske proslave na minonškem pokopališču položili venec na grob Lipeja Kolenika-Stanka in se poklonili borcu proti nacifašizmu, za svobodo in pravice koroških Slovencev. Vence so položili tudi pred spomenikom na Komlju.
Moški pevski zbor "Foltej Hartman", vodi Martin Kušej, je s pesmijo dostojno uokviril prireditev. Franci Kuežnik je iz zapuščine Mitje Šipka prebral tisto pretresljivo pismo padlega komandanta, v katerem mladini želi pošteno, spoštljivo in humano domovino.
Tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar je v svojem pozdravu spomnil na 75-letnico potsdamske konference, na kateri so zmagovite zavezniške sile določile povojno ureditev Evrope. Mohar je opozoril na vse bolj zaskrbljujoče pojave neonacizma in rasizma, ki razjedata mir in strpnost, in na politike, ki si pod krinko "premagovanja preteklosti" prizadevajo za revizijo, potvarjanje zgodovinskih dejstev. To potrjuje škandalozna resolucija Evropskega sveta, ki za drugo svetovno vojno krivi nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, čeprav je slednja imela največ žrtev v boju proti nacizmu. Kaj pa nedavni poklon slovenskega in italijanskega predsednika pred fojbami v Bazovici. Ali bo pri obhajanju stote obletnice plebiscita ob vseh lepih besedah mesta tudi za neizpoljnene zahteve koroških Slovencev?, je vprašal.
Predsednik ZKP Milan Wutte je naglasil, da koroški Slovenci nimamo vzroka za proslavljanje nekih plebiscitnih jubilejev, kajti sto let po plebiscitu in tik pred njim na Gosposvetskem polju danih svečanih obljub, da bo dežela Koroška Slovencem zagotavljala nemoten razvoj, obljube in pravice niso izpolnjene. Isto  v precejšnji meri velja za člen 7 Avstrijske državne pogodbe. To najbolj razkrinkava primer v Grabštanju, ki ni nič drugega kot napad na dvojezično šolstvo v deželi. In prav tisti, ki se hvalijo s svojo konsenzualnostjo, doslej  molčijo kot grob. Tudi na sodiščih Slovenci nimamo istih pravic in število dvojezičnih uradnikov laho preštejemo na eni roki. Kot razveseljivo je predsednik ocenil rastoče zanimanje ljudi za Peršmanov muzej ter vzpostavitev koroške antifašistične mreže.
Proslave se je udeležila tudi Valerija Skrinjar Tvrz - Valči, ki je kot šifrantka komandanta Franca Severja-Frante preživela preboj na Menini planini pozimi 1945. S seboj je prinesla cejno knjig, ki jih je predala SPD "Edinost". Knjige bojo odslej za branje na razpolago v društveni knjižnici v Kulturnem domu.