foto:slovenci.orf.at

Vsem pozivom k prepovedi navkljub in ukrepom za zajezitev koronavirusa je pri spomeniku na Libuškem polju manjša delegacija častnega pliberškega voda v soboto položila vence. Tako poroča na svojih straneh spletno uredništvo Slovenskega sporeda ORF.

Na protestu nasprotnikov se je po navedbah policije zbralo okrog 20 ljudi. Protest je minil mirno. Kakor je napovedala v tiskovni izjavi v petek, je državnozborska poslanka zelenih Olga Vogauer spremljala dogodek kot parlamentarna opazovalka. V socialnih omrežjih je nato napisala, da „ni vseeno ali se na Libuškem polju zbere na desettisoče ljudi ali ne. Brizantnost in nacistični priokus ostaneta“. „Slavospevi fašistov niso dobrodošli ne pri nas in tudi ne drugje“, je pribila Olga Voglauer.

"Prireditve v spomin ustašev nimajo mesta v Avstriji"

Sicer pa poroča  naš odbornik Franc Wakounig tudi za slovrenski tednik "Novice" sledeče misli:
Virus korona alias covid 19 je onemogočil tudi načrtovani hrvaški shod v spomin na ustaške enote in nekaj civilistov, ki so se maja 1945 na Libuški gmajni predali zaveznikom, to je angleškim in partizanskim enotam in nato bili vrnjeni v  Jugoslavijo. Iz tega dejstva so najprej ekstremistična hrvaška-ustaško usmerjena emigracija, po osamosvojitvi leta 1991 pa tudi uradna Republika Hrvaška, hrvaška Cerkev in zgodovinopisje skovali mit o množičnem pokolu Hrvatov na Libuški gmajni in o „hrvaškem križnem putu“, na katerega so morali tisti hrvaški vojaki in civilisti, ki so bili izročeni jugoslovanskim oblastem. Med glavnimi nosilci tega mita je v Avsriji tako imenovani „Hrvaški častni vod“, ki ima svoj sedež v Zagrebu in ki je lastnik zemljišča na Libuški gmajni, kjer stojijo cerkev in nekaj spomenikov in kjer je že pripravljena grobnica za preostanke tistih Hrvatov, ki da so menda bili ubiti na Libuškem polju. Dejstvo pa je, da z izjemo nekaj samomorov in žrtev medsebojnih obračunov med Hrvati samimi na Libuškem polju ni bilo nobenih pobojev Hrvatov, kajti Angleži ali partizani niso ubili nobenega Hrvata. Govorica o poboju Hrvatov na Libuškem polju, ki jih revizionistično zgodovinopisje in ustaški narativ ter  nacionalistični hrvaški krogi skušajo podtakniti zaveznikom, predvsem pa partizanom, ni nič drugega kot zgodovinska laž. Usoda jugoslovanskim oblastem izročenih Hrvatov, najsi ustaških ali drugih vojaških formacij ali pa civilistov, pa je znana in sodi v kategorijo povojnih pobojev in jo je seveda po vseh pravnih in civilizacijskih normah treba odstreti in raziskati. Vendar so zavezniki na potsdamski konferenci sklenili, da bojo vse pripadnike, zaveznike in kolaboraterje osnih sil, med njimi četnike, ustaše, domobrance, Kozake in druge, vrnili v tiste države, v katerih so zganjali in počenjali svoja grozodejstva.

"Nezaslišano" početje hrvaškega velepšoslanika

Za soboto, 16. maja 2020 dopoldne je bil napovedan tih spomin na Libuški gmajni in da bo položil hrvaški veleposlanik v Avstriji venec za hrvaške žrtve. Tudi dve protidemonstraciji sta bili napovedani. Hrvaški veleposlanik je svoj venec položil že okoli sedme ure zjutraj pred spomenikom z ustaškim grbom. Tako se je očitno hotel izmuzniti kritičnemu soočanju z javnostjo. Junaki pa taki! Eno od demonstracij so priredili slovenski koroški študentski klubi in zveza judovskih visokošolcev. Poslanka zelenih v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer je bila navzoča kot opazovalka in med drugim izjavila, da je nezaslišano, da je uradni predstavnik demokratične Republike Hrvaške v Avstriji položil venec pred spomenikom z ustaškim simbolom. Ustaši oz. fašistična Nezavisna država Hrvaška so bili zavezniki Hitlerjeve nacistične Nemčije in so odgovorni za neštete vojne zločine nad Srbi, Judi, Romi, Slovenci in tudi Hrvati. Simbol teh nečloveških zločinskih dejanj, tudi v imenu katoliške vere, je koncentracijsko taborišče Jasenovac.
Voglauerjeva je zahtevala takojšen konec vseh teh spominskih prireditev v Avstriji in tudi drugod, na katerih se pod zaščito Republike Hrvaške in hrvaške katoliške Cerkve in pod krinko verskega obreda poklanjajo ustašem in se spominjajo fašistične NDH. Koroška škofija je z lansko odločitvijo, ko je prepovedala škofovsko mašo na Libuški gmajni, naredila pomemben korak in potegnila jasno črto. „Zdaj pa imam občutek, da koroška škofija zapušča to smer in argumentacijo. Od krškega škofa pričakujem jasno distanciranje od zlorabe verskih obredov in od potvarjanja zgodovinskih dejstev. Kam to vodi, smo videli v Sarajevu. To vodi tudi v razkol med verskimi skupnostmi in v sovraštvo in propad ekumene“, je poudarila Voglauer.
Voglauerjeva je seveda za bodoče zahtevala od avstrijske škofovske konference in seveda tudi od krškega škofa jasno distanciranje od takšnih spominskih maš, ki niso nič drugega, kot „ustaške prireditve pod krinko vere in zloraba verskih čustev v ogabne politične namene“. Avstrijska škofovska konferenca naj se distancira tudi od škofa Puljića, ki je prepričan, da bo prihodnje leto maševal na Libuški gmajni. Hkrati pričakuje od Republike Hrvaške in tudi od hrvaške in bosanske škofovske konference, da razčistijo svoj odnos do fašizma odnosno do ustaštva, in da naj preko takšnih in podobnih prireditev kot na Libuški gmajni ne vnašajo konfliktov v druge države. Pristojne državne in verske institucije v Avstriji in na Koroškem pa naj dokončno preprečijo shode kot na Libuški gmajni...